Poplave v Sloveniji

Žal v zadnjih letih v Sloveniji (pre)pogosto doživljamo dogodke, kot smo ga prejšnji teden. Poplave so poleg potresov najhujše naravne ujme v Sloveniji, ki povzročajo ogromno gmotno škodo in včasih jemljejo tudi človeška življenja. V tem prispevku bom poskušal razložiti vzroke, ki so privedli do nedavnih poplav, ki so najbolj prizadele Tolminsko, Poljansko dolino in jugozahodni del Ljubljane.

poplave_ljubljana

Poplavljen jugozahodni del Ljubljane. Foto: Ergyn Žječi

Vzrok poplav

Temeljni razlog pojavljanja poplav je naravnogeografski, in sicer neenakomerna prostorska in časovna razporeditev padavin, ki ga stopnjujejo druge naravne danosti, kot so velike strmine in slabo prepustna kamninska podlaga, ki vodijo do površinskega odtekanja. Kot je povedal Janez Polajnar iz ARSO, je bila količina padavin, ki je padla na porečje* Gradaščice in na območje Ljubljane, tretja največja od uvedbe meritev, večja je bila le leta 1926 in leta 2010. V Ljubljani je samo v osmih urah padlo 137 litrov dežja na kvadratni meter**, povprečno jih toliko pade v celotnem mesecu, na območju Polhovega Gradca več kot 200. To je vzrok za tako silovit hudourniški odtok.

V Ljubljani je ponekod količina padavin v nekajurnem obdobju močno presegla izračunano vrednost za 100-letno povratno dobo. To pomeni, da se takšna količina padavin v nalivu z izbranim trajanjem pojavi v povprečju enkrat vsakih 100 let. Pomembno je poudariti besedo »povprečno«, saj se dogodki ne pojavljajo vsakih 100 let v kronološkem smislu, ampak pričakujemo, da se bo dogodek pojavil 10-krat v 1000 letih, ali v povprečju vsakih 100 let.

poplave_slo_2014

Območje z vodotoki, ki so najbolj poplavljali.

Več …