Poletje in letni časi

Čeprav oprave naključnih mimoidočih predstavnic nežnejšega spola v mestnih središčih še ne kažejo tega dejstva, smo 21. junija vstopili v poletje, najpriljubljenejši letni čas mnogih. V prispevku preberite, zakaj smo na Zemlji priča letnim časom oz. kje je razlog, da bomo v prihodnjih mesecih lahko uživali v dolgih, vročih poletnih dneh.

-
Zemljina os vrtenja

earths-tilt-seasons-diagram

Zemljina os vrtenja je glede na ravnino, po kateri se vrti okoli Sonca, nagnjena za 23,5 stopinj.

Zemlja vsakih 24 ur naredi en obrat okoli svoje navidezne osi (rotacija), kar zaznamo kot menjavanje dneva in noči. Obenem je na poti okoli Sonca (revolucija), katero zaključi v enem letu.

Vzrok, da smo na Zemlji priča menjavanju letnih časov, tiči v dejstvu, da je Zemljina os vrtenja nagnjena pod kotom 23,5 stopinj glede na ravnino, po kateri se vrti okoli Sonca.

Nagnjenost ostaja konstantna vso Zemljino pot okoli Sonca, zato je v enem delu leta proti Soncu nagnjena severna Zemljina polobla, v drugem pa južna.

Polobla, ki je nagnjena proti Soncu, prejme več Sončeve energije oz. toplote. Letni časi nastanejo zaradi potovanja Zemlje okoli Sonca in zaradi nagnjenosti njene osi.
Več …

Misija Rosetta in kometi

Včeraj smo bili priča izjemnemu dosežku Evropske vesoljske agencije (ESA), ki jim je po dolgoletnih prizadevanjih uspelo postaviti nov mejnik v raziskovanju vesolja. Robotski laboratorij Philae, ki so ga v vesolje poslali s pomočjo vesoljske sonde Rosetta v okviru istoimenske misije, je po desetletnem zasledovanju po Sončevem sistemu in približno šestih milijardah prepotovanih kilometrov uspešno pristal na kometu Čurjumov-Gerasimenko.

Gre za prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva, mnogi znanstveniki ta podvig primerjajo s pristankom človeka na Luni leta 1969. Od uspešne misije si znanstveniki obetajo številne odgovore, tudi o tem, ali je Zemlja nastala tako, da so jo pred več milijardami let prav kometi obdarili z vodo in kompleksnimi ogljikovimi molekulami, kar je bil pogoj za nastanek življenja v nam znani obliki. Kadar koli je govora o vesolju, govorimo seveda o izjemno široki temi, zato se bom v tem prispevku osredotočil na komete s poudarkom na trenutno najslavnejšem članu družine.

philae

Simulacija pristanka sonde Philae na kometu. Ime misije izhaja iz vulkanskega kamna, najdenega leta 1799 v egipčanskem mestu Rosetta. Njegovo odkritje je pripomoglo k razvozlanju egipčanskih hieroglifov. Philae je poimenovan po otoku na reki Nil, kjer so našli kamen. Vir: ESA

Več …