Poletje in letni časi

Čeprav oprave naključnih mimoidočih predstavnic nežnejšega spola v mestnih središčih še ne kažejo tega dejstva, smo 21. junija vstopili v poletje, najpriljubljenejši letni čas mnogih. V prispevku preberite, zakaj smo na Zemlji priča letnim časom oz. kje je razlog, da bomo v prihodnjih mesecih lahko uživali v dolgih, vročih poletnih dneh.

-
Zemljina os vrtenja

earths-tilt-seasons-diagram

Zemljina os vrtenja je glede na ravnino, po kateri se vrti okoli Sonca, nagnjena za 23,5 stopinj.

Zemlja vsakih 24 ur naredi en obrat okoli svoje navidezne osi (rotacija), kar zaznamo kot menjavanje dneva in noči. Obenem je na poti okoli Sonca (revolucija), katero zaključi v enem letu.

Vzrok, da smo na Zemlji priča menjavanju letnih časov, tiči v dejstvu, da je Zemljina os vrtenja nagnjena pod kotom 23,5 stopinj glede na ravnino, po kateri se vrti okoli Sonca.

Nagnjenost ostaja konstantna vso Zemljino pot okoli Sonca, zato je v enem delu leta proti Soncu nagnjena severna Zemljina polobla, v drugem pa južna.

Polobla, ki je nagnjena proti Soncu, prejme več Sončeve energije oz. toplote. Letni časi nastanejo zaradi potovanja Zemlje okoli Sonca in zaradi nagnjenosti njene osi.
Več …

Sončev mrk, zakaj in kako?

Sončevi mrki kot eni najveličastnejših naravnih pojavov so že v predzgodovinskih časih burili človeško domišljijo. 20. marca smo bili v Evropi ponovno priča temu izjemnemu astronomskemu pojavu. V Sloveniji Luna žal ni prekrila celotne Sončeve površine, zato smo lahko opazovali delni Sončev mrk.

V Ljubljani je Luna začela prekrivati Sonce ob 9.31 po srednjeevropskem času, ob največji stopnji pa je bilo zakritega 60 % Sončevega površja. Popolni Sončev mrk so doživeli prebivalci Ferskih otokov in norveškega otočja Svalbard. Preberite, zakaj prihaja do Sončevih mrkov, katere vrste mrkov poznamo ter značilnosti marčevskega Sončnega mrka.

popolni_soncev_mrk

Več …