Poplave v Sloveniji

Žal v zadnjih letih v Sloveniji (pre)pogosto doživljamo dogodke, kot smo ga prejšnji teden. Poplave so poleg potresov najhujše naravne ujme v Sloveniji, ki povzročajo ogromno gmotno škodo in včasih jemljejo tudi človeška življenja. V tem prispevku bom poskušal razložiti vzroke, ki so privedli do nedavnih poplav, ki so najbolj prizadele Tolminsko, Poljansko dolino in jugozahodni del Ljubljane.

poplave_ljubljana

Poplavljen jugozahodni del Ljubljane. Foto: Ergyn Žječi

Vzrok poplav

Temeljni razlog pojavljanja poplav je naravnogeografski, in sicer neenakomerna prostorska in časovna razporeditev padavin, ki ga stopnjujejo druge naravne danosti, kot so velike strmine in slabo prepustna kamninska podlaga, ki vodijo do površinskega odtekanja. Kot je povedal Janez Polajnar iz ARSO, je bila količina padavin, ki je padla na porečje* Gradaščice in na območje Ljubljane, tretja največja od uvedbe meritev, večja je bila le leta 1926 in leta 2010. V Ljubljani je samo v osmih urah padlo 137 litrov dežja na kvadratni meter**, povprečno jih toliko pade v celotnem mesecu, na območju Polhovega Gradca več kot 200. To je vzrok za tako silovit hudourniški odtok.

V Ljubljani je ponekod količina padavin v nekajurnem obdobju močno presegla izračunano vrednost za 100-letno povratno dobo. To pomeni, da se takšna količina padavin v nalivu z izbranim trajanjem pojavi v povprečju enkrat vsakih 100 let. Pomembno je poudariti besedo »povprečno«, saj se dogodki ne pojavljajo vsakih 100 let v kronološkem smislu, ampak pričakujemo, da se bo dogodek pojavil 10-krat v 1000 letih, ali v povprečju vsakih 100 let.

poplave_slo_2014

Območje z vodotoki, ki so najbolj poplavljali.

Več …

Indijansko poletje

V zadnjih dneh se vreme v dobršnem delu Slovenije zelo očitno kesa. Jasni in topli dnevi s temperaturami tudi nad 25 stopinj, ki prej kot na jesenske spominjajo na pozno pomladne, so več kot dobrodošel obliž na rane po klavrnem poletju. Ljudje se po navadi ne sprašujemo po razlogih, ko se nam godi dobro, pač pa to sprejmemo odprtih rok. Povsem drugače je ob manj prijetnih dogodkih oz. v tem primeru slabšem vremenu, ko želimo na dlani vse razloge, obenem pa oživijo marsikatere teorije zarote. Vseeno si poglejmo vzrok teh sončnih oktobrskih dni, saj bodo kmalu že minuli.

indijansko_poletje

Obarvanost narave v rdeče in rumene odtenke lahko asociirala tako na ženska oblačila kot tudi na pisana oblačila in poslikave teles ameriških staroselcev.

Več …

Leto brez poletja?

Erupcija vulkana Tambora v Indoneziji aprila 1815 je naslednje leto povzročila močne klimatske spremembe, zato je leto 1816 imenovano tudi leto brez poletja. Vulkan je v zrak izbruhal ogromne količine pepela, ki so se več kot leto dni zadržale v zgornjih plasteh atmosfere in tako preprečile sončnim žarkom dostop do zemeljske površine. Ker se ozračje segreva s toploto, ki jo oddaja površje, so bile temperature tega leta krepko nižje od povprečja. Podobno izkušnjo, le v veliko blažji obliki in brez opaznega vpliva na temperature prihodnje leto, smo v Evropi doživeli leta 2010, ko je islandski vulkan Ejyafjallajökull za več tednov ohromil letalski promet.

Ko se ozremo na minulo poletje, bi se verjetno marsikdo vprašal, ali je lansko leto spregledal podoben izbruh. Čeprav so mnogi strokovnjaki napovedovali novo vroče poletje, je bila verzija 2014 v naših krajih vse prej kot to. Po vzoru Eskimov, ki imajo po nekaterih teorijah več kot petdeset izrazov za različne tipe snega, bi jih v naše terminološke slovarje lahko dodali nekaj več za dež. Lahko bi dejali, da se je preroška napoved MZ Hektorja, ki je nekaj podobnega že pred leti napovedal v pesmi z naslovom Poletja ne bo, uresničila.

dez

Običajen letošnji poletni dan. Foto: Mavric Pivk/Delo

Več …