Zakaj in kako nastane toča?

Slovenijo so ponovno zajela neurja z močnimi nalivi, ki so ponekod s seboj prinesla točo, največ škode pa so povzročila na severu in vzhodu države. Preberite, kateri procesi vodijo do nastanka toče oz. večjih ledenih zrn, ki padajo z neba, in žal prevečkrat povzročijo gmotno škodo ter škodo na kmetijskih pridelkih.

toca-zrna

Zrna toče so deloma ali popolnoma prozorna. Merijo od 5 do 50 mm.

Toča je padavina v trdnem stanju, ki nastaja v visokih nevihtnih oblakih. Pojavlja se v obliki ledenih zrn, krogel ali kep različnih velikosti s premerom od 5 do 50 milimetrov, izjemoma tudi več. Zrna toče so deloma ali popolnoma prozorne ali pa sestavljene iz prosojnih, motnih, snegu podobnih plasti.

Proces nastanka toče

Sonce v poletnih mesecih močno segreje nekatere dele zemeljske površine. Zrak se nad njimi ogreje bolj kot zrak v okolici. Ob tem se zredči ter se zaradi vzgona začne dvigati. Nastane navzgor usmerjen tok zraka, vzgornjik. Navpično gibanje zraka se v meteorologiji imenuje konvekcija.

Ker dvigajoči se zrak prehaja v območja čedalje nižjega zračnega tlaka, se razteza in ob tem ohlaja. Dviguje se vse to točke, ko se njegova temperatura izenači s temperaturo okolice. Na višini, kjer se vzgornjik dovolj ohladi, se začne vodna para okoli številnih drobnih nečistoč oz. kondenzacijskih jeder zgoščevati v oblačne kapljice. Proces je znan kot kondenzacija, pri čemer se sprošča toplota, zato se navpično usmerjen tok zraka ohlaja počasneje, kot bi se sicer.

hail_formation

Na zaradi vzgornjika dvigajoča se ledena zrnca se pritrjujejo podhlajene vodne kapljice. Ko njihova teža premaga silo vzgornjika, začnejo padati proti tlom. Za večjo ločlljivost kliknite na sliko.

Več …

Poletje in letni časi

Čeprav oprave naključnih mimoidočih predstavnic nežnejšega spola v mestnih središčih še ne kažejo tega dejstva, smo 21. junija vstopili v poletje, najpriljubljenejši letni čas mnogih. V prispevku preberite, zakaj smo na Zemlji priča letnim časom oz. kje je razlog, da bomo v prihodnjih mesecih lahko uživali v dolgih, vročih poletnih dneh.


Zemljina os vrtenja

earths-tilt-seasons-diagram

Zemljina os vrtenja je glede na ravnino, po kateri se vrti okoli Sonca, nagnjena za 23,5 stopinj.

Zemlja vsakih 24 ur naredi en obrat okoli svoje navidezne osi (rotacija), kar zaznamo kot menjavanje dneva in noči. Obenem je na poti okoli Sonca (revolucija), katero zaključi v enem letu.

Vzrok, da smo na Zemlji priča menjavanju letnih časov, tiči v dejstvu, da je Zemljina os vrtenja nagnjena pod kotom 23,5 stopinj glede na ravnino, po kateri se vrti okoli Sonca.

Nagnjenost ostaja konstantna vso Zemljino pot okoli Sonca, zato je v enem delu leta proti Soncu nagnjena severna Zemljina polobla, v drugem pa južna.

Polobla, ki je nagnjena proti Soncu, prejme več Sončeve energije oz. toplote. Letni časi nastanejo zaradi potovanja Zemlje okoli Sonca in zaradi nagnjenosti njene osi.
Več …

Kako nastane potres?

Opomba: izvirni prispevek je bil napisan aprila 2015, posodobljen pa decembra 2020, v letu, ko je več potresov prizadelo sosednjo Hrvaško.

Aprila 2015 je Nepal stresel najhujši potres v zadnjih desetletjih in za seboj pustil katastrofalne posledice. Tresenje tal je terjalo več kot 8.000 življenj. Epicenter potresa z magnitudo 7,8 se je nahajal približno 80 kilometrov severozahodno od prestolnice Katmandu. V prispevku preberite, kje in zakaj na Zemlji prihaja do potresov ter kaj nam povedo pojmi magnituda, epicenter in hipocenter potresa.

Hipocenter in epicenter

epicenter

Epicenter ali nadžarišče je točka, ki leži navpično nad hipocentrom oz. žariščem potresa (focus).

Potres je naravni pojav, ki ga zaznamo kot tresljaje na zemeljski površini in so posledica nenadnih premikov v Zemljini notranjosti. Mesto nastanka potresa, iz katerega izhajajo tresljaji, se imenuje žarišče potresa ali hipocenter. Navpično ležeča točka na Zemljinem površju, ki je najbližje tej točki in v kateri so učinki potresa najmočnejši, se imenuje nadžarišče ali epicenter. Od potresnega žarišča se tresljaji širijo kot potresni valovi po vsej zemeljski obli in tudi po notranjosti Zemlje.

Naprava, ki zazna potresna valovanja, se imenuje seizmograf oz. potresomer.

Naprava, ki zazna potresna valovanja, se imenuje seizmograf oz. potresomer.

Potresne valove zaznavajo v potresnih opazovalnicah. Naprava, ki zazna potresna valovanja, se imenuje seizmograf oz. potresomer. V njem je zelo občutljiv merilni instrument, ki med svojim nihanjem zapisuje intenziteto valovanja na papir. Izris se imenuje seizmogram.

S primerjavo seizmogramov iz opazovalnic svetovne seizmografske mreže ali pri šibkejših potresih iz različnih seizmogramov, je mogoče natančno ugotoviti sproščeno energijo ter smer, oddaljenost in globino potresa (žarišča). Glede na globino potresnega žarišča razlikujemo plitve potrese (globina žarišča 0–70 km), srednje globoke potrese (70–300 km) in globoke potrese (300–720 km).
Več …

Muhast kot aprilsko vreme

Čeprav je do konca aprila ostala še tretjina dni, lahko že zdaj rečemo, da ni razočaral. Ne le, da ni razočaral – ponudil je vse, kar vreme premore: od sončnega vremena do dežja, sodre in snega, od prijetnih do manj prijetnih  temperatur ob vsakodnevni spremljavi vetra. Mali traven je letos nastopil v svojem najboljšem izdanju in več kot upravičil sloves najbolj muhastega med vsemi meseci. V prispevku preberite, kateri podnebni procesi botrujejo spremenljivemu aprilskemu vremenu.

april

Za april je značilno spremenljivo vreme s hitrimi menjavami sončnega vremena s plohami.

Prvi asociaciji, ko na koledarju zagledamo mesec april, sta nedvomno dež in dežnik, vendar nasprotno s splošnim prepričanjem april ni najbolj namočen mesec. Če pogledamo podatke za Ljubljano, je april šele deveti najbolj namočen mesec z 99 milimetri padavin, na prvem mestu pa sta september in oktober s 147 milimetri.
Več …

Sončev mrk, zakaj in kako?

Sončevi mrki kot eni najveličastnejših naravnih pojavov so že v predzgodovinskih časih burili človeško domišljijo. 20. marca smo bili v Evropi ponovno priča temu izjemnemu astronomskemu pojavu. V Sloveniji Luna žal ni prekrila celotne Sončeve površine, zato smo lahko opazovali delni Sončev mrk.

V Ljubljani je Luna začela prekrivati Sonce ob 9.31 po srednjeevropskem času, ob največji stopnji pa je bilo zakritega 60 % Sončevega površja. Popolni Sončev mrk so doživeli prebivalci Ferskih otokov in norveškega otočja Svalbard. Preberite, zakaj prihaja do Sončevih mrkov, katere vrste mrkov poznamo ter značilnosti marčevskega Sončnega mrka.

popolni_soncev_mrk

Več …

Kako pametni telefon določi tvojo lokacijo?

Časi, ko smo prijatelje ali naključne mimoidoče spraševali za navodila za pot, so minili. Novo ero so oznanili že avtomobilski GPS sprejemniki, z revolucijo v obliki pametnih telefonov pa so dokončno prešli v množično in vsakdanjo rabo.

Večina najpriljubljenejših aplikacij pred namestitvijo zahteva odobritev uporabe lokacijskih storitev. Lokacijske storitve omogočajo, da telefon v vsakem trenutku pozna lokacijo, kar omogoča boljšo uporabniško izkušnjo pri uporabi geolokacijskih in tudi drugih aplikacij (Google Maps, Foursquare, Facebook, Twitter …). Medtem ko običajni GPS sprejemniki lokacijo določijo le s pomočjo signalov s satelitov, mobilne naprave lokacijo ugotavljajo tudi z uporabo brezžičnih (Wi-Fi) in mobilnih omrežij.

GPS in GNSS

Vsi sodobni pametni telefoni in tablice vključujejo GPS oz. GNSS sprejemnik. Določanje lokacije s pomočjo satelitskih signalov zaradi svoje kompleksnosti vsekakor zahteva svoj prispevek, zato na tem mestu ne bom zašel v podrobnosti.

Pred nadaljevanjem je treba razčistiti še terminološko dilemo. Uradno ime za določanje položaja iz satelistskih signalov je Global Navigation Satellite System (GNSS). Prvi tak sistem je v drugi polovici 20. stoletja razvila ameriška vlada z imenom Global Positioning System oz. GPS , zato se v vsakdanji rabi napačno uporablja ta akronim. GPS predstavlja neposreden produkt hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo. Signali so bili uporabljeni za vojaške namene in namerno degradirani za javno rabo vse do leta 2000, ko je takratni predsednik Bill Clinton odpravil degradacijo signalov in s tem omogočil razcvet aplikacij za nevojaške namene.

Če poenostavimo, GPS predstavlja le podpomenko GNSS, saj ta sistem vključuje še ruski navigacijski sistem GLONASS, evropski sistem Galileo in kitajski BeiDou. Zadnja dva bosta z delovanjem pričela po letu 2020.

sateliti

Uradno ime za določanje položaja iz satelistskih signalov je Global Navigation Satellite System (GNSS). Prvi tak sistem je v drugi polovici 20. stoletja razvila ameriška vlada z imenom Global Positioning System oz. GPS , zato se v vsakdanji rabi napačno uporablja ta akronim.

Več …

Prihaja sneg, zaprimo šole!

Skoraj vse glavne novice teh dni so povezane z obilnim sneženjem, ki bo danes zajelo vso državo in jo v sodelovanju z orkansko burjo na Primorskem ohromilo. Sodeč po zapisih medijev se nam bliža snežni vihar zgodovinskih razsežnosti, splošne napovedi pa malce spominjajo na napovedi viharja vseh viharjev, ki bi moral konec januarja od sveta odrezati vzhodno obalo ZDA. Izkazalo se je, da so bile napovedi mnogo pretirane, od »Snowmageddona« ni bilo ničesar. Na srečo, seveda.

Vsekakor je bolje opozarjati na nevarnost in biti pripravljen, kot obratno, a omenjene senzacionalistične napovedi so že davno presegle meje dobrega okusa. Res je, da je spomin na lansko katastrofo, ko je bil dobršen del Slovenije okovan v ledeni oklep, še kako živ. Strah je tako razumljiv, žal pa je vedno bolj evidentno, da medijske hiše pod pretvezo dobronamernega opozarjanja državljanov z vzkličnimi stavki namerno sejejo strah med ljudi zgolj in samo zavoljo lastne publicitete.

sneg

Kaj je tako neverjetnega pri snegu pozimi?

Več …

Gregorijanski in julijanski koledar

Sinoči opolnoči so v Ljubljani nočni mir za nekaj minut prekinili zvoki ognjemetov. Po obveznem ritualu pred spanjem, tj. pregledu družbenih omrežij, je stvar takoj postala jasna – pravoslavni verniki so v noči iz 13. na 14. januar vstopili v novo leto. Zakaj pripadniki pravoslavne Cerkve novo leto praznujejo 13 dni kasneje, kot ostali?
 

Koledar

koledarRazlog tiči v drugačnem koledarju, ki mu ti verniki sledijo. Koledar je način razdelitve časa po dnevih, tednih, mesecih in letih, glede na astronomske pojave, ki se redno ponavljajo (vrtenje Zemlje okoli svoje osi in gibanje okoli Sonca ter gibanje Lune okoli Zemlje). Osnovna časovna enota koledarjev, ki izhaja iz narave, je leto. Glede na nebesno telo, katerega gibanje uporabimo za delitev časa, ločimo lunarne, solarne in lunisolarne koledarje.  S pomočjo gibanja Zemlje tako delimo čas na večje in manjše enote.

Stari koledarji (prvotni koledar starih Grkov in Rimljanov) so bili osnovani na gibanju Lune, zato jih označujemo kot lunarne. Tak je še sedaj mohamedanski koledar. Njegova osnova je Lunino leto, ki ima 12 Luninih mesecev (čas med dvema zaporednima istima menama Lune). Meseci so različno dolgi: 29 in 30 dni; povprečno 29,5 dni. Leto ima tako približno 354 dni in pol, zato se kažejo razlike med tem koledarjem in koledarji, ki so osnovani na gibanju Sonca.

Po mohamedanskem koledarju se novo leto začne 11 dni pred začetkom leta po solarnem koledarju. Tak koledar pa ni v skladu z naravnimi pojavi, koledarski datumi se z njihovimi nastopi ne ujemajo. Začetki astronomskih letnih časov se tako vsako leto začnejo kasneje in se tudi zvrstijo skozi vse koledarske mesece.

Pri lunisolarnih koledarjih se za računanje časa upošteva gibanje Lune okoli Zemlje in Zemlje okoli Sonca. Računanje časa je pri teh gibanjih precej zapleteno, vendar se koledar kljub temu da uskladiti z Luninimi menami in potekom letnih časov. Lunisolarni koledar so imeli Kitajci in Japonci, tak je tudi današnji židovski.

Več …

Zakaj je sončni zahod rdeče barve?

Sinoči so družbena omrežja preplavile fotografije sončnega zahoda z vseh koncev Slovenije. Večerna zarja je ustvarila čudovito kuliso v najrazličnejših odtenkih rdeče in rumene barve. V prispevku boste izvedeli, zakaj je sončni zahod videti rdeče in obenem zakaj je nebo modro.

Preden začnem, naj razrešim še terminološko dilemo – strokovno pravilnejši izraz je Sončev zaid in ne sončni zahod. Enako je pravilnejše Sončev vzid in ne sončni vzhod. Vzhod in zahod namreč označujeta smeri neba in ne astronomskega pojava, kar pa Sončev zaid je.

sončni zahod

Sončev zaid v Sloveniji, 22. decembra. FOTO: Amadej Bernard

Zakaj je nebo modro?

Naše oči lahko zaznajo le »vidno« svetlobo, ki predstavlja le majhen del spektra elektromagnetnega valovanja, ki ga oddaja Sonce. Vidna svetloba, ki jo vidimo kot belo, je sestavljena iz množice barv, od rdeče, oranžne, rumene, zelene, modre, indigo do vijolične, med katerimi ima vsaka svojo valovno dolžino – najdaljšo rdeča (700 nanometrov) in najkrajšo vijolična (400 nanometrov). Posamezne barve lahko občudujemo v mavričnem loku. Več …

Sneg, zimska padavina

Večina ljudi je v tem obdobju leta v pričakovanju prvega snega, ki bi pokrajino odel v belo barvo in se nato v nižinah ohranil vsaj do božiča in novega leta. Božič brez snega pač ni pravi božič, čeprav smo v zadnjih letih bili deležni veliko njegovih zelenih različic. Po vsej verjetnosti bo prvi sneg ponovno presenetil izvajalce zimskih služb, nemalo voznikom pa nagnal strah v noge. Žal ta strah ne bo izginil, tudi ko bodo ceste povsem očiščene in suhe.

Preden nadaljujem, bom morda razočaral vse, ki sanjajo o belem božiču. Dolgoročna vremenska napoved obeta temperature krepko nad lediščem, zato bo na prvo pošiljko snega v nižinah najverjetneje treba počakati do novega leta. Vseeno si v preberite, kako sneg sploh nastane, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da sneži tudi v nižinah in kakšna je razlika med suhim in južnim snegom.

sneg

Po vsej verjetnosti bo prvi sneg ponovno presenetil izvajalce zimskih služb, nemalo voznikom pa nagnal strah v noge.

Kako nastane sneg?

Sneg je najpogostejša oblika padavin v trdnem stanju. Nastaja iz drobnih kapljic vodne pare v oblakih, ko je zrak zasičen z vodno paro, temperatura pa je pod lediščem. V tem primeru vodna para resublimira oz. preide iz plinastega agregatnega stanja v trdno – nastanejo ledeni kristali. Oblika kristalov je odvisna od temperaturnih in vlažnostnih razmer okolice. Ledeni kristali imajo različne osnovne oblike, nekatere so zelo preproste, druge bolj zapletene. Pravi snežni kristal je zgrajen kot šestkraka (heksagonalna) zvezda.
Več …