Poletje in letni časi

21/06/2015

Vsako leto v času okrog 21. junija vstopimo v poletje, najpriljubljenejši letni čas mnogih. V prispevku preberite, zakaj smo na Zemlji priča letnim časom oz. kje je razlog, da bomo v prihodnjih mesecih lahko uživali v dolgih, vročih poletnih dneh, če se poletje ne bo izneverilo.


Zemljina os vrtenja

Zemlja vsakih 24 ur naredi en obrat okoli svoje navidezne osi (rotacija), kar zaznamo kot menjavanje dneva in noči. Obenem je na poti okoli Sonca (revolucija), katero zaključi v enem letu.

Vzrok, da smo na Zemlji priča menjavanju letnih časov, tiči v dejstvu, da je Zemljina os vrtenja nagnjena pod kotom 23,5 stopinj glede na ravnino, po kateri se vrti okoli Sonca.

Nagnjenost ostaja konstantna vso Zemljino pot okoli Sonca, zato je v enem delu leta proti Soncu nagnjena severna Zemljina polobla, v drugem pa južna.

Polobla, ki je nagnjena proti Soncu, prejme več Sončeve energije oz. toplote. Letni časi nastanejo zaradi potovanja Zemlje okoli Sonca in zaradi nagnjenosti njene osi.

earths-tilt-seasons-diagram
Zemljina os vrtenja je glede na ravnino, po kateri se vrti okoli Sonca, nagnjena za 23,5 stopinj.


Štirje letni časi

Kako se nagnjenost odraža v praksi, si oglejmo na primeru poletja. Okoli 21. junija vsako leto smo priča poletnemu Sončevemu obratu ali solsticiju.

Takrat je severna polobla Zemlje najbolj nagnjena proti Soncu. Ker je Sonce takrat najvišje na nebu, je dan v naših krajih takrat najdaljši, noč pa najkrajša. Sočasno z nastopom poletja na severni polobli, nastopi zima na južni, kjer so posledično priča krajšim dnevom.

Ker je dan daljši od noči, je takrat tudi Sončevo sevanje izdatnejše, prav tako pa sončni žarki vpadajo na površje pod bolj strmim kotom, zato je njihova energetska učinkovitost bistveno večja. Sonce je »močnejše«, zato so višje tudi temperature.

zarki
Poleti sončni žarki vpadajo na površje pod bolj strmim kotom, zato je njihova energetska učinkovitost bistveno večja, kot pozimi.

Po poletnem Sončevem obratu ali solsticiju se dnevi postopoma krajšajo vse do jesenskega enakonočja ali ekvinokcija, ki nastopi okoli 23. septembra in pomeni začetek jeseni na severni polobli oz. začetek pomladi na južni. Obe polobli ob enakonočju prejmeta enako količino Sončeve energije.

Dnevi se krajšajo vse do zimskega Sončevega obrata, ko je proti Soncu nagnjena južna polobla. Ta nastopi okoli 21. decembra. Na severni polobli je Sonce nizko nad obzorjem, vpadni kot sončnih žarkov je nižji, zato Zemljino površje prejme manj energije, kar rezultira v nižjih temperaturah, značilnih za zimski letni čas. Sočasno po že znanem ključu nastopi poletje na južni polobli.

Preostali del leta je na severni polobli rezerviran za pomlad. Ta traja od zimskega solsticija do spomladanskega enakonočja oz. ekvinokcija, ki nastopi okoli 21. marca. V tem obdobju se dnevi daljšajo, Sonce navidezno potuje vedno višje nad obzorjem.

letnicasi
Letni časi so v astronomiji oznaka za štiri obdobja med enim od enakonočij in enim od Sončevih obratov: pomlad, poletje, jesen in zima.

Astronomski letni časi

Letni časi so v astronomiji oznaka za štiri obdobja med enim od enakonočij in enim od Sončevih obratov: pomlad, poletje, jesen in zima.

Posamezni letni časi pa niso enako dolgi, prav tako se spreminja njihova dolžina. Do razlik prihaja, ker se hitrost gibanja Zemlje okoli Sonca med letom spreminja. Zemlja namreč ni vseskozi enako oddaljena okoli Sonca, največjo hitrost ima v času zime na severni polobli, ko mu je najbližje.

Pomlad in poletje na severni polobli trajata skupaj 186 dni in 10 ur, jesen in zima pa le 178 dni in 20 ur. Na južni polobli sta dolžini v obratnem razmerju.

Prav tako se v daljših časovnih obdobjih zaradi astronomskih vzrokov spreminjata smer osi Zemlje in njen naklon. Kot že omenjeno, ta trenutno znaša 23,5 stopinj.

Štirje letni časi so najizrazitejši v zmernih geografskih širinah, s približevanjem ekvatorju se njihova izrazitost manjša. Če Zemljina os vrtenja ne bi bila nagnjena, pa letnim časom ne bi bili priča niti v naših krajih.

Da lahko uživamo v čudovitih jesenskih barvnih odtenkih in ob svežem pomladanskem vetriču, se moramo zahvaliti srečnemu naključju, če vanje verjamete.

Po trenutno najširše sprejeti teoriji je kmalu po nastanku Osončja v Zemljo trčilo nebesno telo velikosti Marsa, jo močno zamajalo in povzročilo nagib njene osi. Iz razbitin, ujetih v Zemljino orbito, je sčasoma nastala Luna.

Podnebni letni časi

Nemalokrat smo priča, da se vreme ne ujema povsem z začetki astronomskih letnih časov – tudi letošnjega junija smo že bili priča vročinskemu valu. Zato je znana tudi meteorološka definicija podnebnih (klimatskih) letnih časov.

letni_casi
Ker se vreme ne ujema povsem z začetki astronomskih letnih časov, je znana tudi meteorološka definicija podnebnih (klimatskih) letnih časov.

V Evropi en podnebni letni čas sestavljajo po trije zaporedni koledarski meseci, pri čemer se podnebni letni čas vselej začne na začetek tistega meseca, ko pride tudi do spremembe astronomskega letnega časa. Razlika med njunima začetkoma je približno tri tedne. Meteorološko poletje tako sestavljajo junij, julij in avgust.

Enotni smo si, da si lansko poletje verjetno ni zaslužilo svojega naziva. Ravno zato nas letošnje ne bi smelo razočarati.

Trenutni vremenski modeli za konec junija kažejo postopoma višje temperature, vse bolj verjeten pa je tudi vročinski val v začetku julija.

Posted in Astronomija, Vreme in podnebjeTags:
Related Posts

Slovenijo so ponovno zajela neurja z močnimi nalivi, ki so ponekod s seboj prinesla točo, največ škode pa so povzročila na severu in vzhodu države. Preberite, kateri procesi vodijo do nastanka toče oz. večjih ledenih zrn, ki padajo z neba, in žal prevečkrat povzročijo gmotno…

Čeprav je do konca aprila ostala še tretjina dni, lahko že zdaj rečemo, da različica 2015 ni razočarala. Ne le, da ni razočaral – ponudil je vse, kar vreme premore: od sončnega vremena do dežja, sodre in snega, od prijetnih do manj prijetnih  temperatur…

Sončevi mrki kot eni najveličastnejših naravnih pojavov so že v predzgodovinskih časih burili človeško domišljijo. 20. marca 2015 smo bili v Evropi ponovno priča temu izjemnemu astronomskemu pojavu. V Sloveniji Luna sicer ni prekrila celotne Sončeve površine, zato smo lahko opazovali delni Sončev mrk. V Ljubljani…

2 Comments
Write a comment