Kako nastane potres?

Opomba: izvirni prispevek je bil napisan aprila 2015, posodobljen pa decembra 2020, v letu, ko je več potresov prizadelo sosednjo Hrvaško.

Aprila 2015 je Nepal stresel najhujši potres v zadnjih desetletjih in za seboj pustil katastrofalne posledice. Tresenje tal je terjalo več kot 8.000 življenj. Epicenter potresa z magnitudo 7,8 se je nahajal približno 80 kilometrov severozahodno od prestolnice Katmandu. V prispevku preberite, kje in zakaj na Zemlji prihaja do potresov ter kaj nam povedo pojmi magnituda, epicenter in hipocenter potresa.

Hipocenter in epicenter

epicenter

Epicenter ali nadžarišče je točka, ki leži navpično nad hipocentrom oz. žariščem potresa (focus).

Potres je naravni pojav, ki ga zaznamo kot tresljaje na zemeljski površini in so posledica nenadnih premikov v Zemljini notranjosti. Mesto nastanka potresa, iz katerega izhajajo tresljaji, se imenuje žarišče potresa ali hipocenter. Navpično ležeča točka na Zemljinem površju, ki je najbližje tej točki in v kateri so učinki potresa najmočnejši, se imenuje nadžarišče ali epicenter. Od potresnega žarišča se tresljaji širijo kot potresni valovi po vsej zemeljski obli in tudi po notranjosti Zemlje.

Naprava, ki zazna potresna valovanja, se imenuje seizmograf oz. potresomer.

Naprava, ki zazna potresna valovanja, se imenuje seizmograf oz. potresomer.

Potresne valove zaznavajo v potresnih opazovalnicah. Naprava, ki zazna potresna valovanja, se imenuje seizmograf oz. potresomer. V njem je zelo občutljiv merilni instrument, ki med svojim nihanjem zapisuje intenziteto valovanja na papir. Izris se imenuje seizmogram.

S primerjavo seizmogramov iz opazovalnic svetovne seizmografske mreže ali pri šibkejših potresih iz različnih seizmogramov, je mogoče natančno ugotoviti sproščeno energijo ter smer, oddaljenost in globino potresa (žarišča). Glede na globino potresnega žarišča razlikujemo plitve potrese (globina žarišča 0–70 km), srednje globoke potrese (70–300 km) in globoke potrese (300–720 km).
Več …

Muhast kot aprilsko vreme

Čeprav je do konca aprila ostala še tretjina dni, lahko že zdaj rečemo, da ni razočaral. Ne le, da ni razočaral – ponudil je vse, kar vreme premore: od sončnega vremena do dežja, sodre in snega, od prijetnih do manj prijetnih  temperatur ob vsakodnevni spremljavi vetra. Mali traven je letos nastopil v svojem najboljšem izdanju in več kot upravičil sloves najbolj muhastega med vsemi meseci. V prispevku preberite, kateri podnebni procesi botrujejo spremenljivemu aprilskemu vremenu.

april

Za april je značilno spremenljivo vreme s hitrimi menjavami sončnega vremena s plohami.

Prvi asociaciji, ko na koledarju zagledamo mesec april, sta nedvomno dež in dežnik, vendar nasprotno s splošnim prepričanjem april ni najbolj namočen mesec. Če pogledamo podatke za Ljubljano, je april šele deveti najbolj namočen mesec z 99 milimetri padavin, na prvem mestu pa sta september in oktober s 147 milimetri.
Več …