Kako nastane potres?

Opomba: izvirni prispevek je bil napisan aprila 2015, posodobljen pa decembra 2020, v letu, ko je več potresov prizadelo sosednjo Hrvaško.

Aprila 2015 je Nepal stresel najhujši potres v zadnjih desetletjih in za seboj pustil katastrofalne posledice. Tresenje tal je terjalo več kot 8.000 življenj. Epicenter potresa z magnitudo 7,8 se je nahajal približno 80 kilometrov severozahodno od prestolnice Katmandu. V prispevku preberite, kje in zakaj na Zemlji prihaja do potresov ter kaj nam povedo pojmi magnituda, epicenter in hipocenter potresa.

Hipocenter in epicenter

epicenter

Epicenter ali nadžarišče je točka, ki leži navpično nad hipocentrom oz. žariščem potresa (focus).

Potres je naravni pojav, ki ga zaznamo kot tresljaje na zemeljski površini in so posledica nenadnih premikov v Zemljini notranjosti. Mesto nastanka potresa, iz katerega izhajajo tresljaji, se imenuje žarišče potresa ali hipocenter. Navpično ležeča točka na Zemljinem površju, ki je najbližje tej točki in v kateri so učinki potresa najmočnejši, se imenuje nadžarišče ali epicenter. Od potresnega žarišča se tresljaji širijo kot potresni valovi po vsej zemeljski obli in tudi po notranjosti Zemlje.

Naprava, ki zazna potresna valovanja, se imenuje seizmograf oz. potresomer.

Naprava, ki zazna potresna valovanja, se imenuje seizmograf oz. potresomer.

Potresne valove zaznavajo v potresnih opazovalnicah. Naprava, ki zazna potresna valovanja, se imenuje seizmograf oz. potresomer. V njem je zelo občutljiv merilni instrument, ki med svojim nihanjem zapisuje intenziteto valovanja na papir. Izris se imenuje seizmogram.

S primerjavo seizmogramov iz opazovalnic svetovne seizmografske mreže ali pri šibkejših potresih iz različnih seizmogramov, je mogoče natančno ugotoviti sproščeno energijo ter smer, oddaljenost in globino potresa (žarišča). Glede na globino potresnega žarišča razlikujemo plitve potrese (globina žarišča 0–70 km), srednje globoke potrese (70–300 km) in globoke potrese (300–720 km).
Več …

Poplave v Sloveniji

Žal v zadnjih letih v Sloveniji (pre)pogosto doživljamo dogodke, kot smo ga prejšnji teden. Poplave so poleg potresov najhujše naravne ujme v Sloveniji, ki povzročajo ogromno gmotno škodo in včasih jemljejo tudi človeška življenja. V tem prispevku bom poskušal razložiti vzroke, ki so privedli do nedavnih poplav, ki so najbolj prizadele Tolminsko, Poljansko dolino in jugozahodni del Ljubljane.

poplave_ljubljana

Poplavljen jugozahodni del Ljubljane. Foto: Ergyn Žječi

Vzrok poplav

Temeljni razlog pojavljanja poplav je naravnogeografski, in sicer neenakomerna prostorska in časovna razporeditev padavin, ki ga stopnjujejo druge naravne danosti, kot so velike strmine in slabo prepustna kamninska podlaga, ki vodijo do površinskega odtekanja. Kot je povedal Janez Polajnar iz ARSO, je bila količina padavin, ki je padla na porečje* Gradaščice in na območje Ljubljane, tretja največja od uvedbe meritev, večja je bila le leta 1926 in leta 2010. V Ljubljani je samo v osmih urah padlo 137 litrov dežja na kvadratni meter**, povprečno jih toliko pade v celotnem mesecu, na območju Polhovega Gradca več kot 200. To je vzrok za tako silovit hudourniški odtok.

V Ljubljani je ponekod količina padavin v nekajurnem obdobju močno presegla izračunano vrednost za 100-letno povratno dobo. To pomeni, da se takšna količina padavin v nalivu z izbranim trajanjem pojavi v povprečju enkrat vsakih 100 let. Pomembno je poudariti besedo »povprečno«, saj se dogodki ne pojavljajo vsakih 100 let v kronološkem smislu, ampak pričakujemo, da se bo dogodek pojavil 10-krat v 1000 letih, ali v povprečju vsakih 100 let.

poplave_slo_2014

Območje z vodotoki, ki so najbolj poplavljali.

Več …