Poletje in letni časi

Čeprav oprave naključnih mimoidočih predstavnic nežnejšega spola v mestnih središčih še ne kažejo tega dejstva, smo 21. junija vstopili v poletje, najpriljubljenejši letni čas mnogih. V prispevku preberite, zakaj smo na Zemlji priča letnim časom oz. kje je razlog, da bomo v prihodnjih mesecih lahko uživali v dolgih, vročih poletnih dneh.


Zemljina os vrtenja

earths-tilt-seasons-diagram

Zemljina os vrtenja je glede na ravnino, po kateri se vrti okoli Sonca, nagnjena za 23,5 stopinj.

Zemlja vsakih 24 ur naredi en obrat okoli svoje navidezne osi (rotacija), kar zaznamo kot menjavanje dneva in noči. Obenem je na poti okoli Sonca (revolucija), katero zaključi v enem letu.

Vzrok, da smo na Zemlji priča menjavanju letnih časov, tiči v dejstvu, da je Zemljina os vrtenja nagnjena pod kotom 23,5 stopinj glede na ravnino, po kateri se vrti okoli Sonca.

Nagnjenost ostaja konstantna vso Zemljino pot okoli Sonca, zato je v enem delu leta proti Soncu nagnjena severna Zemljina polobla, v drugem pa južna.

Polobla, ki je nagnjena proti Soncu, prejme več Sončeve energije oz. toplote. Letni časi nastanejo zaradi potovanja Zemlje okoli Sonca in zaradi nagnjenosti njene osi.
Več …

Sončev mrk, zakaj in kako?

Sončevi mrki kot eni najveličastnejših naravnih pojavov so že v predzgodovinskih časih burili človeško domišljijo. 20. marca smo bili v Evropi ponovno priča temu izjemnemu astronomskemu pojavu. V Sloveniji Luna žal ni prekrila celotne Sončeve površine, zato smo lahko opazovali delni Sončev mrk.

V Ljubljani je Luna začela prekrivati Sonce ob 9.31 po srednjeevropskem času, ob največji stopnji pa je bilo zakritega 60 % Sončevega površja. Popolni Sončev mrk so doživeli prebivalci Ferskih otokov in norveškega otočja Svalbard. Preberite, zakaj prihaja do Sončevih mrkov, katere vrste mrkov poznamo ter značilnosti marčevskega Sončnega mrka.

popolni_soncev_mrk

Več …

Gregorijanski in julijanski koledar

Sinoči opolnoči so v Ljubljani nočni mir za nekaj minut prekinili zvoki ognjemetov. Po obveznem ritualu pred spanjem, tj. pregledu družbenih omrežij, je stvar takoj postala jasna – pravoslavni verniki so v noči iz 13. na 14. januar vstopili v novo leto. Zakaj pripadniki pravoslavne Cerkve novo leto praznujejo 13 dni kasneje, kot ostali?
 

Koledar

koledarRazlog tiči v drugačnem koledarju, ki mu ti verniki sledijo. Koledar je način razdelitve časa po dnevih, tednih, mesecih in letih, glede na astronomske pojave, ki se redno ponavljajo (vrtenje Zemlje okoli svoje osi in gibanje okoli Sonca ter gibanje Lune okoli Zemlje). Osnovna časovna enota koledarjev, ki izhaja iz narave, je leto. Glede na nebesno telo, katerega gibanje uporabimo za delitev časa, ločimo lunarne, solarne in lunisolarne koledarje.  S pomočjo gibanja Zemlje tako delimo čas na večje in manjše enote.

Stari koledarji (prvotni koledar starih Grkov in Rimljanov) so bili osnovani na gibanju Lune, zato jih označujemo kot lunarne. Tak je še sedaj mohamedanski koledar. Njegova osnova je Lunino leto, ki ima 12 Luninih mesecev (čas med dvema zaporednima istima menama Lune). Meseci so različno dolgi: 29 in 30 dni; povprečno 29,5 dni. Leto ima tako približno 354 dni in pol, zato se kažejo razlike med tem koledarjem in koledarji, ki so osnovani na gibanju Sonca.

Po mohamedanskem koledarju se novo leto začne 11 dni pred začetkom leta po solarnem koledarju. Tak koledar pa ni v skladu z naravnimi pojavi, koledarski datumi se z njihovimi nastopi ne ujemajo. Začetki astronomskih letnih časov se tako vsako leto začnejo kasneje in se tudi zvrstijo skozi vse koledarske mesece.

Pri lunisolarnih koledarjih se za računanje časa upošteva gibanje Lune okoli Zemlje in Zemlje okoli Sonca. Računanje časa je pri teh gibanjih precej zapleteno, vendar se koledar kljub temu da uskladiti z Luninimi menami in potekom letnih časov. Lunisolarni koledar so imeli Kitajci in Japonci, tak je tudi današnji židovski.

Več …

Zakaj je sončni zahod rdeče barve?

Sinoči so družbena omrežja preplavile fotografije sončnega zahoda z vseh koncev Slovenije. Večerna zarja je ustvarila čudovito kuliso v najrazličnejših odtenkih rdeče in rumene barve. V prispevku boste izvedeli, zakaj je sončni zahod videti rdeče in obenem zakaj je nebo modro.

Preden začnem, naj razrešim še terminološko dilemo – strokovno pravilnejši izraz je Sončev zaid in ne sončni zahod. Enako je pravilnejše Sončev vzid in ne sončni vzhod. Vzhod in zahod namreč označujeta smeri neba in ne astronomskega pojava, kar pa Sončev zaid je.

sončni zahod

Sončev zaid v Sloveniji, 22. decembra. FOTO: Amadej Bernard

Zakaj je nebo modro?

Naše oči lahko zaznajo le »vidno« svetlobo, ki predstavlja le majhen del spektra elektromagnetnega valovanja, ki ga oddaja Sonce. Vidna svetloba, ki jo vidimo kot belo, je sestavljena iz množice barv, od rdeče, oranžne, rumene, zelene, modre, indigo do vijolične, med katerimi ima vsaka svojo valovno dolžino – najdaljšo rdeča (700 nanometrov) in najkrajšo vijolična (400 nanometrov). Posamezne barve lahko občudujemo v mavričnem loku. Več …

Misija Rosetta in kometi

Včeraj smo bili priča izjemnemu dosežku Evropske vesoljske agencije (ESA), ki jim je po dolgoletnih prizadevanjih uspelo postaviti nov mejnik v raziskovanju vesolja. Robotski laboratorij Philae, ki so ga v vesolje poslali s pomočjo vesoljske sonde Rosetta v okviru istoimenske misije, je po desetletnem zasledovanju po Sončevem sistemu in približno šestih milijardah prepotovanih kilometrov uspešno pristal na kometu Čurjumov-Gerasimenko.

Gre za prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva, mnogi znanstveniki ta podvig primerjajo s pristankom človeka na Luni leta 1969. Od uspešne misije si znanstveniki obetajo številne odgovore, tudi o tem, ali je Zemlja nastala tako, da so jo pred več milijardami let prav kometi obdarili z vodo in kompleksnimi ogljikovimi molekulami, kar je bil pogoj za nastanek življenja v nam znani obliki. Kadar koli je govora o vesolju, govorimo seveda o izjemno široki temi, zato se bom v tem prispevku osredotočil na komete s poudarkom na trenutno najslavnejšem članu družine.

philae

Simulacija pristanka sonde Philae na kometu. Ime misije izhaja iz vulkanskega kamna, najdenega leta 1799 v egipčanskem mestu Rosetta. Njegovo odkritje je pripomoglo k razvozlanju egipčanskih hieroglifov. Philae je poimenovan po otoku na reki Nil, kjer so našli kamen. Vir: ESA

Več …