Zakaj in kako nastane toča?

Slovenijo so ponovno zajela neurja z močnimi nalivi, ki so ponekod s seboj prinesla točo, največ škode pa so povzročila na severu in vzhodu države. Preberite, kateri procesi vodijo do nastanka toče oz. večjih ledenih zrn, ki padajo z neba, in žal prevečkrat povzročijo gmotno škodo ter škodo na kmetijskih pridelkih.

toca-zrna

Zrna toče so deloma ali popolnoma prozorna. Merijo od 5 do 50 mm.

Toča je padavina v trdnem stanju, ki nastaja v visokih nevihtnih oblakih. Pojavlja se v obliki ledenih zrn, krogel ali kep različnih velikosti s premerom od 5 do 50 milimetrov, izjemoma tudi več. Zrna toče so deloma ali popolnoma prozorne ali pa sestavljene iz prosojnih, motnih, snegu podobnih plasti.

Proces nastanka toče

Sonce v poletnih mesecih močno segreje nekatere dele zemeljske površine. Zrak se nad njimi ogreje bolj kot zrak v okolici. Ob tem se zredči ter se zaradi vzgona začne dvigati. Nastane navzgor usmerjen tok zraka, vzgornjik. Navpično gibanje zraka se v meteorologiji imenuje konvekcija.

Ker dvigajoči se zrak prehaja v območja čedalje nižjega zračnega tlaka, se razteza in ob tem ohlaja. Dviguje se vse to točke, ko se njegova temperatura izenači s temperaturo okolice. Na višini, kjer se vzgornjik dovolj ohladi, se začne vodna para okoli številnih drobnih nečistoč oz. kondenzacijskih jeder zgoščevati v oblačne kapljice. Proces je znan kot kondenzacija, pri čemer se sprošča toplota, zato se navpično usmerjen tok zraka ohlaja počasneje, kot bi se sicer.

hail_formation

Na zaradi vzgornjika dvigajoča se ledena zrnca se pritrjujejo podhlajene vodne kapljice. Ko njihova teža premaga silo vzgornjika, začnejo padati proti tlom. Za večjo ločlljivost kliknite na sliko.

Več …

Muhast kot aprilsko vreme

Čeprav je do konca aprila ostala še tretjina dni, lahko že zdaj rečemo, da ni razočaral. Ne le, da ni razočaral – ponudil je vse, kar vreme premore: od sončnega vremena do dežja, sodre in snega, od prijetnih do manj prijetnih  temperatur ob vsakodnevni spremljavi vetra. Mali traven je letos nastopil v svojem najboljšem izdanju in več kot upravičil sloves najbolj muhastega med vsemi meseci. V prispevku preberite, kateri podnebni procesi botrujejo spremenljivemu aprilskemu vremenu.

april

Za april je značilno spremenljivo vreme s hitrimi menjavami sončnega vremena s plohami.

Prvi asociaciji, ko na koledarju zagledamo mesec april, sta nedvomno dež in dežnik, vendar nasprotno s splošnim prepričanjem april ni najbolj namočen mesec. Če pogledamo podatke za Ljubljano, je april šele deveti najbolj namočen mesec z 99 milimetri padavin, na prvem mestu pa sta september in oktober s 147 milimetri.
Več …

Sneg, zimska padavina

Večina ljudi je v tem obdobju leta v pričakovanju prvega snega, ki bi pokrajino odel v belo barvo in se nato v nižinah ohranil vsaj do božiča in novega leta. Božič brez snega pač ni pravi božič, čeprav smo v zadnjih letih bili deležni veliko njegovih zelenih različic. Po vsej verjetnosti bo prvi sneg ponovno presenetil izvajalce zimskih služb, nemalo voznikom pa nagnal strah v noge. Žal ta strah ne bo izginil, tudi ko bodo ceste povsem očiščene in suhe.

Preden nadaljujem, bom morda razočaral vse, ki sanjajo o belem božiču. Dolgoročna vremenska napoved obeta temperature krepko nad lediščem, zato bo na prvo pošiljko snega v nižinah najverjetneje treba počakati do novega leta. Vseeno si v preberite, kako sneg sploh nastane, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da sneži tudi v nižinah in kakšna je razlika med suhim in južnim snegom.

sneg

Po vsej verjetnosti bo prvi sneg ponovno presenetil izvajalce zimskih služb, nemalo voznikom pa nagnal strah v noge.

Kako nastane sneg?

Sneg je najpogostejša oblika padavin v trdnem stanju. Nastaja iz drobnih kapljic vodne pare v oblakih, ko je zrak zasičen z vodno paro, temperatura pa je pod lediščem. V tem primeru vodna para resublimira oz. preide iz plinastega agregatnega stanja v trdno – nastanejo ledeni kristali. Oblika kristalov je odvisna od temperaturnih in vlažnostnih razmer okolice. Ledeni kristali imajo različne osnovne oblike, nekatere so zelo preproste, druge bolj zapletene. Pravi snežni kristal je zgrajen kot šestkraka (heksagonalna) zvezda.
Več …

Poplave v Sloveniji

Žal v zadnjih letih v Sloveniji (pre)pogosto doživljamo dogodke, kot smo ga prejšnji teden. Poplave so poleg potresov najhujše naravne ujme v Sloveniji, ki povzročajo ogromno gmotno škodo in včasih jemljejo tudi človeška življenja. V tem prispevku bom poskušal razložiti vzroke, ki so privedli do nedavnih poplav, ki so najbolj prizadele Tolminsko, Poljansko dolino in jugozahodni del Ljubljane.

poplave_ljubljana

Poplavljen jugozahodni del Ljubljane. Foto: Ergyn Žječi

Vzrok poplav

Temeljni razlog pojavljanja poplav je naravnogeografski, in sicer neenakomerna prostorska in časovna razporeditev padavin, ki ga stopnjujejo druge naravne danosti, kot so velike strmine in slabo prepustna kamninska podlaga, ki vodijo do površinskega odtekanja. Kot je povedal Janez Polajnar iz ARSO, je bila količina padavin, ki je padla na porečje* Gradaščice in na območje Ljubljane, tretja največja od uvedbe meritev, večja je bila le leta 1926 in leta 2010. V Ljubljani je samo v osmih urah padlo 137 litrov dežja na kvadratni meter**, povprečno jih toliko pade v celotnem mesecu, na območju Polhovega Gradca več kot 200. To je vzrok za tako silovit hudourniški odtok.

V Ljubljani je ponekod količina padavin v nekajurnem obdobju močno presegla izračunano vrednost za 100-letno povratno dobo. To pomeni, da se takšna količina padavin v nalivu z izbranim trajanjem pojavi v povprečju enkrat vsakih 100 let. Pomembno je poudariti besedo »povprečno«, saj se dogodki ne pojavljajo vsakih 100 let v kronološkem smislu, ampak pričakujemo, da se bo dogodek pojavil 10-krat v 1000 letih, ali v povprečju vsakih 100 let.

poplave_slo_2014

Območje z vodotoki, ki so najbolj poplavljali.

Več …

Indijansko poletje

V zadnjih dneh se vreme v dobršnem delu Slovenije zelo očitno kesa. Jasni in topli dnevi s temperaturami tudi nad 25 stopinj, ki prej kot na jesenske spominjajo na pozno pomladne, so več kot dobrodošel obliž na rane po klavrnem poletju. Ljudje se po navadi ne sprašujemo po razlogih, ko se nam godi dobro, pač pa to sprejmemo odprtih rok. Povsem drugače je ob manj prijetnih dogodkih oz. v tem primeru slabšem vremenu, ko želimo na dlani vse razloge, obenem pa oživijo marsikatere teorije zarote. Vseeno si poglejmo vzrok teh sončnih oktobrskih dni, saj bodo kmalu že minuli.

indijansko_poletje

Obarvanost narave v rdeče in rumene odtenke lahko asociirala tako na ženska oblačila kot tudi na pisana oblačila in poslikave teles ameriških staroselcev.

Več …

Leto brez poletja?

Erupcija vulkana Tambora v Indoneziji aprila 1815 je naslednje leto povzročila močne klimatske spremembe, zato je leto 1816 imenovano tudi leto brez poletja. Vulkan je v zrak izbruhal ogromne količine pepela, ki so se več kot leto dni zadržale v zgornjih plasteh atmosfere in tako preprečile sončnim žarkom dostop do zemeljske površine. Ker se ozračje segreva s toploto, ki jo oddaja površje, so bile temperature tega leta krepko nižje od povprečja. Podobno izkušnjo, le v veliko blažji obliki in brez opaznega vpliva na temperature prihodnje leto, smo v Evropi doživeli leta 2010, ko je islandski vulkan Ejyafjallajökull za več tednov ohromil letalski promet.

Ko se ozremo na minulo poletje, bi se verjetno marsikdo vprašal, ali je lansko leto spregledal podoben izbruh. Čeprav so mnogi strokovnjaki napovedovali novo vroče poletje, je bila verzija 2014 v naših krajih vse prej kot to. Po vzoru Eskimov, ki imajo po nekaterih teorijah več kot petdeset izrazov za različne tipe snega, bi jih v naše terminološke slovarje lahko dodali nekaj več za dež. Lahko bi dejali, da se je preroška napoved MZ Hektorja, ki je nekaj podobnega že pred leti napovedal v pesmi z naslovom Poletja ne bo, uresničila.

dez

Običajen letošnji poletni dan. Foto: Mavric Pivk/Delo

Več …