Gregorijanski in julijanski koledar

Sinoči opolnoči so v Ljubljani nočni mir za nekaj minut prekinili zvoki ognjemetov. Po obveznem ritualu pred spanjem, tj. pregledu družbenih omrežij, je stvar takoj postala jasna – pravoslavni verniki so v noči iz 13. na 14. januar vstopili v novo leto. Zakaj pripadniki pravoslavne Cerkve novo leto praznujejo 13 dni kasneje, kot ostali?
 

Koledar

koledarRazlog tiči v drugačnem koledarju, ki mu ti verniki sledijo. Koledar je način razdelitve časa po dnevih, tednih, mesecih in letih, glede na astronomske pojave, ki se redno ponavljajo (vrtenje Zemlje okoli svoje osi in gibanje okoli Sonca ter gibanje Lune okoli Zemlje). Osnovna časovna enota koledarjev, ki izhaja iz narave, je leto. Glede na nebesno telo, katerega gibanje uporabimo za delitev časa, ločimo lunarne, solarne in lunisolarne koledarje.  S pomočjo gibanja Zemlje tako delimo čas na večje in manjše enote.

Stari koledarji (prvotni koledar starih Grkov in Rimljanov) so bili osnovani na gibanju Lune, zato jih označujemo kot lunarne. Tak je še sedaj mohamedanski koledar. Njegova osnova je Lunino leto, ki ima 12 Luninih mesecev (čas med dvema zaporednima istima menama Lune). Meseci so različno dolgi: 29 in 30 dni; povprečno 29,5 dni. Leto ima tako približno 354 dni in pol, zato se kažejo razlike med tem koledarjem in koledarji, ki so osnovani na gibanju Sonca.

Po mohamedanskem koledarju se novo leto začne 11 dni pred začetkom leta po solarnem koledarju. Tak koledar pa ni v skladu z naravnimi pojavi, koledarski datumi se z njihovimi nastopi ne ujemajo. Začetki astronomskih letnih časov se tako vsako leto začnejo kasneje in se tudi zvrstijo skozi vse koledarske mesece.

Pri lunisolarnih koledarjih se za računanje časa upošteva gibanje Lune okoli Zemlje in Zemlje okoli Sonca. Računanje časa je pri teh gibanjih precej zapleteno, vendar se koledar kljub temu da uskladiti z Luninimi menami in potekom letnih časov. Lunisolarni koledar so imeli Kitajci in Japonci, tak je tudi današnji židovski.

Več …