Žal v zadnjih letih v Sloveniji (pre)pogosto doživljamo dogodke, kot smo ga prejšnji teden. Poplave so poleg potresov najhujše naravne ujme v Sloveniji, ki povzročajo ogromno gmotno škodo in včasih jemljejo tudi človeška življenja.
V tem prispevku bom poskušal razložiti vzroke, ki so privedli do poplav jeseni leta 2014, ki so najbolj prizadele Tolminsko, Poljansko dolino in jugozahodni del Ljubljane.
Vzrok poplav
Temeljni razlog pojavljanja poplav je naravnogeografski, in sicer neenakomerna prostorska in časovna razporeditev padavin, ki ga stopnjujejo druge naravne danosti, kot so velike strmine in slabo prepustna kamninska podlaga, ki vodijo do površinskega odtekanja.
Kot je povedal Janez Polajnar iz ARSO, je bila količina padavin, ki je padla na porečje* Gradaščice in na območje Ljubljane, tretja največja od uvedbe meritev, večja je bila le leta 1926 in leta 2010. V Ljubljani je samo v osmih urah padlo 137 litrov dežja na kvadratni meter**, povprečno jih toliko pade v celotnem mesecu, na območju Polhovega Gradca več kot 200. To je vzrok za tako silovit hudourniški odtok.
V Ljubljani je ponekod količina padavin v nekajurnem obdobju močno presegla izračunano vrednost za 100-letno povratno dobo. To pomeni, da se takšna količina padavin v nalivu z izbranim trajanjem pojavi v povprečju enkrat vsakih 100 let.
Pomembno je poudariti besedo »povprečno«, saj se dogodki ne pojavljajo vsakih 100 let v kronološkem smislu, ampak pričakujemo, da se bo dogodek pojavil 10-krat v 1000 letih, ali v povprečju vsakih 100 let.
Vsi smo bili veseli letošnjega oktobra, ki nas je razvajal z visokimi temperaturami, meteorološko je bil bolj podoben septembru. V dneh med 9. in 21. oktobrom 2014 smo v Sloveniji beležili eno najtoplejših obdobij za sredino oktobra v zgodovini meritev, o čemer sem pisal v prejšnjem prispevku.
Ozračje južno od Alp je bilo precej vlažno, tudi zaradi razmeroma visoke temperature morja, ki je v severnem Jadranu znašala 21 stopinj Celzija. Zračna masa je nad naše kraje pritekala v nižinah v obliki toplega jugozahodnika, v noči na 22. oktober pa se je združila z zelo hladno polarno zračno maso, ki je v naše kraje iz severne Evrope prodrla v višinah.
Stik omenjenih zračnih mas je rezultiral v izrednem vremenskem dogodku, ki ga je potencirala še visoka nestabilnost ozračja.
Do konca oktobra pričakujemo stabilno vreme, novembra pa smo že večkrat doživeli poplave tudi večjega obsega. Težko je napovedati toliko vnaprej, ali se bodo poplave ponovile še letos, vendar je november vedno nepredvidljiv mesec. Leta 2011 je bil ekstremno suh, padavine v večjem delu države niso dosegle niti 30 mm.
meteoroloških postaj in radarskih meritev padavin. Vir: ARSO, 2014.
Vrste poplav
Tokratne poplave so imele hudourniški značaj. Hudourniške poplave so kratkotrajne in izjemno silovite, povzročajo pa jih kratkotrajne in intenzivne padavine, bodisi ob poletnih neurjih bodisi ob jesenskih deževjih, kot tokrat.
Na podlagi glavnih značilnosti popravljanja v Sloveniji razlikuje Natek pet vrst poplav: hudourniške, nižinske (letošnje poplave na Hrvaškem, v Srbiji in BiH), poplave na kraških poljih, morske ter mestne poplave (posledica napačnega načrtovanja kanalizacijskih sistemov). Na območju Ljubljane lahko govorimo o kombinaciji hudourniških in mestnih poplav.
Posebna vrsta poplav so t.i. tehnične poplave, ki so se zgodile ob katastrofalnih poplavah na Dravi leta 2012. Te nastanejo v povezavi z delovanjem hidroenergetskih ali drugih umetnih sistemov, ko prevelikih vodnih količin več ni mogoče zadržati v zadrževalnikih in je treba odpreti zapornice, kar povzroči hiter in visok dvig vodostaja dolvodno.
Kdo je kriv?
Slovenska občila so v dneh po poplavah polna prispevkov, kjer iščejo krivca za novonastalo gmotno škodo. Kako je mogoče, da se v štirih letih, odkar je Ljubljana nazadnje »plavala«, nismo naučili ničesar, kam so izginile vse obljube?
Po mnenju hidrologa Roka Fazarinca Ljubljana plava, ker odtočni sistem skozi Ljubljano ni zmožen odvajati visokih vod, ki so padle na območje porečja Gradaščice. Ta sistem omogoča pretočnost pogostih visokih vod, redke visoke vode, ki so jim bili priča tokrat in leta 2010, pa se razlivajo po urbanih območjih.
Ljubljana je najbolj ogroženo poplavno območje v Sloveniji, z največjim škodnim potencialom. Lanskega avgusta je bil sicer sprejet državni prostorski načrt, ki je podlaga za umestitev določenih objektov v prostor, ki bi zagotovili poplavno varnost, vendar se ta še ni pričel izvajati. Šele izvedeni projekti bodo varovali Ljubljano pred poplavami.
Ti objekti so regulacija Malega Grabna, izgradnja enega od zadrževalnikov na porečju Gradaščice, razbremenjevanje dela poplavnih vod na Ljubljansko barje in sanacija hudourniških zaledij v občini Dobrova – Polhov Gradec.
Poplavna varnost Ljubljane je državnega pomena, zato je država tista, ki bi naj zagotovila sredstva za njeno zagotovitev. Problem je, ker nekatere občine nasprotujejo izvedbi protipoplavnih ukrepov na svojih območjih.
Medijsko najbolj odmevno je nasprotovanje občine Dobrova – Polhov Gradec graditvi suhega zadrževalnika vode Razori, čeprav so strokovni argumenti v prid izvedbi projekta.
Poplave so naraven proces, ki jih niti z vsemi najnaprednejšimi tehnološkimi rešitvami ni mogoče popolnoma zatreti. Lahko jih le omilimo in s tem zmanjšamo posledice, ki so večinoma posledica neodgovornih in nestrokovnih aktivnosti človeka.
V Sloveniji živi na poplavnih ravnicah, ki so del rečnega sistema in kot take neprimerne za gradnjo, približno 80.000 ljudi, tudi na območju Celja in južnega dela Ljubljane. Temu trendu na žalost še ni videti konca, novi ljubljanski Fakulteta za računalništvo in informatiko in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo sta zrasli na poplavnem območju.
Poplave na tem območju so v bistvu le vprašanje časa.
* Porečje, tudi hidrografski bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov. Tako se vsa voda iz porečja steka v isto reko. Porečja so med seboj ločena z razvodji. Povirje predstavlja zgornji del porečja.
** Količino padavin merimo s posebnimi posodami, kot so ombrometri (dežemeri), ombrografi ali pluviografi. Padavine se stekajo v posodo, kjer je velikost površine določena tako, da 1 mm stolpca padavin ustreza količini 1 liter/m2.
