Zakaj in kako nastane toča?

Slovenijo so ponovno zajela neurja z močnimi nalivi, ki so ponekod s seboj prinesla točo, največ škode pa so povzročila na severu in vzhodu države. Preberite, kateri procesi vodijo do nastanka toče oz. večjih ledenih zrn, ki padajo z neba, in žal prevečkrat povzročijo gmotno škodo ter škodo na kmetijskih pridelkih.

toca-zrna

Zrna toče so deloma ali popolnoma prozorna. Merijo od 5 do 50 mm.

Toča je padavina v trdnem stanju, ki nastaja v visokih nevihtnih oblakih. Pojavlja se v obliki ledenih zrn, krogel ali kep različnih velikosti s premerom od 5 do 50 milimetrov, izjemoma tudi več. Zrna toče so deloma ali popolnoma prozorne ali pa sestavljene iz prosojnih, motnih, snegu podobnih plasti.

-

Proces nastanka toče

Sonce v poletnih mesecih močno segreje nekatere dele zemeljske površine. Zrak se nad njimi ogreje bolj kot zrak v okolici. Ob tem se zredči ter se zaradi vzgona začne dvigati. Nastane navzgor usmerjen tok zraka, vzgornjik. Navpično gibanje zraka se v meteorologiji imenuje konvekcija.

Ker dvigajoči se zrak prehaja v območja čedalje nižjega zračnega tlaka, se razteza in ob tem ohlaja. Dviguje se vse to točke, ko se njegova temperatura izenači s temperaturo okolice. Na višini, kjer se vzgornjik dovolj ohladi, se začne vodna para okoli številnih drobnih nečistoč oz. kondenzacijskih jeder zgoščevati v oblačne kapljice. Proces je znan kot kondenzacija, pri čemer se sprošča toplota, zato se navpično usmerjen tok zraka ohlaja počasneje, kot bi se sicer.
-

hail_formation

Na zaradi vzgornjika dvigajoča se ledena zrnca se pritrjujejo podhlajene vodne kapljice. Ko njihova teža premaga silo vzgornjika, začnejo padati proti tlom. Za večjo ločlljivost kliknite na sliko.

Oblačne kapljice se zato ob rasti ohlajajo. Če se opisani proces odvija dovolj visoko, v posebnih oblakih, kjer so temperature nižje od ledišča, pa se vodna para ne kondenzira v kapljice, temveč neposredno v trdne, ledene delce. Proces se imenuje sublimacija.

Oblaki, kjer se odvijajo opisani procesi, se imenujejo kumulonimbusi in so tipični nevihtni oblaki. Segajo do 10 kilometrov visoko, v tropih tudi do 18 kilometrov. Sestavljeni so iz vodnih kapljic v spodnjem delu ter iz ledenih kristalov v zgornjem. Kumulonimbusi se pogosto razvijejo v  vročih poletnih dneh, zlasti v poznih popoldanskih urah.

Na ledena zrna se v obliki lupinastih plasti primrzujejo podhlajene vodne kapljice in jih tako debelijo. Ko so zrna dovolj težka, da premagajo silo vzgornjika, začnejo padati proti tlom. Če je vzgornjik šibak, nastanejo drobna zrna, ki se stalijo že v zraku in na tla padejo v obliki dežja. Če pa je vzgornjik dovolj močan, nastanejo debela zrna. Na tla padejo kot toča, če je njihov premer širši od 5 milimetrov ali sodra, če je njihov premer med 1 in 5 milimetri.

cumulonimbus

Toča nastaja v kumulonimbusih, tipičnih nevihtnih oblakih. Segajo do 10 kilometrov visoko, v tropih tudi do 18 kilometrov.

Velikost zrn toče

hail

Doslej največje uradno izmerjeno zrno toče, je padlo na tla julija 2010 v ameriški Južni Dakoti. »Zrno« je imelo premer 20,3 centimetre in tehtalo 0,88 kilogramov.

Lahko se zgodi, da zrna še preden preidejo iz oblaka, znova zagrabijo močni vzponski tokovi in proces primrzovanja kapljic se ponovi v večkratnem zaporedju. V tem primeru lahko zrna toče dosežejo velikost celo nad 50 mm oz. velikosti jajca.

Tako velika toča nastaja le v najaktivnejših nevihtnih oblakih, že omenjenih kumulonimbusih, ki se razvijejo nad območji z zelo visokimi pritlehnimi zračnimi temperaturami, kar je pogost pojav v tropskih območjih. Doslej največje uradno izmerjeno zrno toče, je padlo na tla julija 2010 v ameriški Južni Dakoti. »Zrno« je imelo premer 20,3 centimetre in tehtalo 0,88 kilogramov.
-

Obramba pred točo

toca

Edini zanesljiv način obrambe pred točo v vinogradništvu in sadjarstvu so mreže, ki jih razpnemo nad nasadi.

Zaradi globalnega višanja temperatur so nevihte s točo vedno pogostejše tudi v zmernih geografskih širinah, kamor spada tudi Slovenija. Škoda, ki jo povzroča toča na poljščinah, sadnem drevju, v vinogradih, avtomobilih, strehah in oknih stavb in še kje, je iz leta v leto višja, tudi zaradi večanja dimenzij ledenih zrn.

Letalska obramba pred točo, pri kateri se nevihtni oblaki posipavajo s srebrovim jodidom, ni dokazano uspešna, zato ji ARSO ni naklonjena. Teoretično bi naj kristali srebrovega jodida služili kot dodatna zaledenitvena jedra. V oblaku bi se tako oblikovalo več manjših ledenih zrn, namesto manjšega števila zrn večjih dimenzij z večjim škodnim potencialom. Edini res zanesljiv način obrambe pred točo v vinogradništvu in sadjarstvu so mreže, ki jih razpnemo nad trajnimi nasadi tovrstne kmetijske pridelave.
-

Po toči zvoniti je prepozno

bells

V preteklosti so predvsem na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so neredko prinašali točo, v cerkvah zvonili z zvonovi, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost.

Toča je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki so zelo omejeni v prostorski in časovni skali, zato so še vedno slabo napovedljivi. Meteorološke službe lahko dokaj natančno zaznajo trenuten pojav toče ter napovedjo približno območje in čas za do dve uri vnaprej. Vse ostale dolgoročnejše napovedi so podane le kot možnosti za nastanek, ki jih lahko vedno preverite na spletni strani ARSO.

V preteklosti so predvsem na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so neredko prinašali točo, v cerkvah zvonili z zvonovi, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost. Pogosto naj bi se dogajalo, da je mežnar zamudil in s zvonjenjem pričel, ko je toča že klestila po pridelkih ali pa je neurja že bilo konec. To je tudi ena teorij izvora znanega pregovora, po toči zvoniti je prepozno. V bran omenjenemu moškemu – tudi mežnar je samo človek.

 

Če se ti prispevek zdi zanimiv, ga deli še s prijatelji. :)


Komentarji

Komentarji

1 Comments

Leave a Reply to janez velikovec Cancel reply