Sneg, zimska padavina

Večina ljudi je v tem obdobju leta v pričakovanju prvega snega, ki bi pokrajino odel v belo barvo in se nato v nižinah ohranil vsaj do božiča in novega leta. Božič brez snega pač ni pravi božič, čeprav smo v zadnjih letih bili deležni veliko njegovih zelenih različic. Po vsej verjetnosti bo prvi sneg ponovno presenetil izvajalce zimskih služb, nemalo voznikom pa nagnal strah v noge. Žal ta strah ne bo izginil, tudi ko bodo ceste povsem očiščene in suhe.

Preden nadaljujem, bom morda razočaral vse, ki sanjajo o belem božiču. Dolgoročna vremenska napoved obeta temperature krepko nad lediščem, zato bo na prvo pošiljko snega v nižinah najverjetneje treba počakati do novega leta. Vseeno si v preberite, kako sneg sploh nastane, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da sneži tudi v nižinah in kakšna je razlika med suhim in južnim snegom.

sneg

Po vsej verjetnosti bo prvi sneg ponovno presenetil izvajalce zimskih služb, nemalo voznikom pa nagnal strah v noge.

Kako nastane sneg?

Sneg je najpogostejša oblika padavin v trdnem stanju. Nastaja iz drobnih kapljic vodne pare v oblakih, ko je zrak zasičen z vodno paro, temperatura pa je pod lediščem. V tem primeru vodna para resublimira oz. preide iz plinastega agregatnega stanja v trdno – nastanejo ledeni kristali. Oblika kristalov je odvisna od temperaturnih in vlažnostnih razmer okolice. Ledeni kristali imajo različne osnovne oblike, nekatere so zelo preproste, druge bolj zapletene. Pravi snežni kristal je zgrajen kot šestkraka (heksagonalna) zvezda.

Snežni kristali rastejo z absorpcijo sosednjih kapljic vodne pare. Njihova masa se z rastjo povečuje in ko je ta dovoljšna, začnejo padati. Kristali rastejo tudi na osnovi različnih hitrosti padanja. Večji kristali so težji in padajo hitreje, pri tem pa pod seboj pobirajo manjše, počasneje padajoče. Posamezni kristali se lahko med padanjem tudi sprimejo, kar vodi do nastanka snežink.

Snežinke, ki padejo na površje so skupek snežnih kristalov različnih zvezdnatih oblik. Pri temperaturi zraka, višji od –10 °C se ti kristali navadno spajajo v obliki snežnih kosmov, ki dosežejo premer tudi do 4 cm. Na velikost snežink vpliva predvsem temperatura zraka. Čim nižja je temperatura, tem preprostejši so kristali ter manjše so snežinke.

Za nastanek snežnih kristalov morata torej biti izpolnjena dva pogoja – dovolj nizka temperatura zraka in vsaj minimalna vsebnost vode (vodne pare) v zraku. Če želimo, da snežni kristali dosežejo tla, mora biti tudi temperatura prizemnih plasti zraka pod lediščem. Če so izpolnjeni pravi pogoji, lahko snežinke dosežejo tla, tudi če je temperatura nekaj stopinj nad ničlo. Ko snežinke preidejo v toplejšo plast zraka, se začnejo taliti. Proces taljenja povzroči takojšnje ohlajanje zraka v neposredni okolici snežinke, ki upočasni taljenje. Vseeno lahko rečemo, da sneg ne bo dosegel tal, če je temperatura zraka pri tleh vsaj 5 °C.

 

Premrzlo za sneg?

Pozimi pogosto slišimo, da je temperatura prenizka oz. da je premrzlo za sneg. Je kdaj premrzlo, da bi lahko snežilo? Ne. Sneži lahko tudi pri temperaturah do –40 °C, če je v zraku dovolj vlage, iz katere se tvorijo kristali. Seveda pa drži, da navadno sneži pri temperaturah nad  –10 °C, saj lahko toplejši zrak sprejme več vodne pare.

V veliko puščavah so pozimi temperature dovolj nizke, a zrak ne vsebuje dovolj vodne pare za nastanek snega. Celo na nekaterih predelih Antarktike, najhladnejše celine z ekstremno nizkimi temperaturami, zaradi povsem suhega zraka nikoli ne sneži. Naj se sliši še tako neverjetno, Antarktika je (ledena) puščava, saj v njeni notranjosti pade le okoli 50 milimetrov padavin, kar je celo manj kot v Sahari. Za puščavo velja, da na njenem območju pade manj kot 250 milimetrov padavin letno.

antarktika

Sneži lahko tudi pri temperaturah do -40 °C, če je v zraku dovolj vlage, iz katere se tvorijo kristali.

Od kod torej toliko snega na Antarktiki? Vsako leto pade več metrov snega ob obalnih, vlažnih predelih. Močni vetrovi, Antarktika velja tudi za najbolj vetroven kontinent, nato sneg razporedijo tudi v notranjost celine. Podobne razmere so v visokogorju, kjer se zaradi nizkih temperatur poleti stopi manj snega, kot ga ostane od zime.

V zmernih geografskih širinah, kamor spada tudi Slovenija, najpogosteje sneži pri temperaturi od –4 °C do +2 °C. Padavine v zmernih geografskih širinah imajo skoraj vedno najprej obliko snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stopijo in pri tleh dežuje.

 

Suhi in južni sneg

Sneg vsebuje različne količine vode. Moker ali južni sneg pada v večjih kosmih pri temperaturah okoli ledišča in tvori vlažno ter mehko snežno odejo. Suhi sneg pada pri nižjih temperaturah in daje malo vode, prav tako so snežinke manjše. Debelina snežne odeje je odvisna od več dejavnikov, ne le od količine zapadlega snega. Pri mrzlem tipu vremena z dolgotrajnejšim obdobjem temperatur pod ničlo se snežna odeja kljub manjšim padavinam hitro zadebeli, prav tako pa sta nastanek in ohranitev snežne odeje odvisna tudi od temperature tal.

Če sneg pade na že zamrznjena tla, se bo hitreje prijel in že manjša količina padavin bo ustvarila snežno odejo. Seveda velja tudi obratno – ob obilnejših padavinah lahko snežna odeja nastane tudi pri višji temperaturi od ledišča, vendar se sneg sproti topi. Za isto debelino snežne odeje mora pasti veliko več mokrega snega, še posebej, če pade na topla tla.

juzni_sneg

Moker ali južni sneg pada v večjih kosmih pri temperaturah okoli ledišča in tvori vlažno ter mehko snežno odejo.

Količina vode v snegu je poleg temperature odvisna tudi od kristalne strukture in hitrosti vetra. V 10 centimetrih svežega snega je lahko le 1 milimeter vode, lahko pa tudi do 4 centimetre.

Višina novozapadlega in skupnega snega sta meteorološki spremenljivki, ki se merita na meteoroloških postajah enkrat dnevno, in sicer ob 7. uri zjutraj. Meritev predstavlja višino novozapadlega snega in skupno višino snežne odeje v zadnjih 24 urah. Ob 7. uri zjutraj se opazuje tudi trajanje snežne odeje, na ta način se pridobi podatke o številu dni s snežno odejo.

 

Snežni rekordi v Sloveniji

  • Največja višina snežne odeje: 700 cm, Kredarica, 22. april, 2001.
  • Največ novozapadlega snega v 24 urah: 125 cm, Dom na Komni, 29. marec, 1951 in 4. marec, 1970.
  • Največ novozapadlega snega v 24 urah v krajih pod 500 m nadmorske višine: 105 cm, Soča, 4. marec, 1970
  • Največ zapadlega snega v zimski sezoni: 1662 cm, Kredarica, 2000/01
  • Najdaljše sezonsko* trajanje snežne odeje: 290 dni, Kredarica, 1976/77 in 1984/85
  • Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine: 11. september, 1972, Kotlje, Šmartno pri Slovenj Gradcu
  • Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine: 10. junij, 1974, Nomenj (Bohinj).

* Sezona je čas od 1. avgusta do 31. julija naslednje leto. Vir: ARSO

 

Vabljeni tudi k spremljanju zanimivih geografskih dejstev na Facebook strani.


Komentarji

Komentarji