Sinoči opolnoči so v Ljubljani nočni mir za nekaj minut prekinili zvoki ognjemetov. Po obveznem ritualu pred spanjem, tj. pregledu družbenih omrežij, je stvar takoj postala jasna – pravoslavni verniki so v noči iz 13. na 14. januar vstopili v novo leto. Zakaj pripadniki pravoslavne Cerkve novo leto praznujejo 13 dni kasneje, kot ostali?
Koledar
Razlog tiči v drugačnem koledarju, ki mu ti verniki sledijo. Koledar je način razdelitve časa po dnevih, tednih, mesecih in letih, glede na astronomske pojave, ki se redno ponavljajo (vrtenje Zemlje okoli svoje osi in gibanje okoli Sonca ter gibanje Lune okoli Zemlje).
Osnovna časovna enota koledarjev, ki izhaja iz narave, je leto. Glede na nebesno telo, katerega gibanje uporabimo za delitev časa, ločimo lunarne, solarne in lunisolarne koledarje. S pomočjo gibanja Zemlje tako delimo čas na večje in manjše enote.
Stari koledarji (prvotni koledar starih Grkov in Rimljanov) so bili osnovani na gibanju Lune, zato jih označujemo kot lunarne. Tak je še sedaj mohamedanski koledar.
Njegova osnova je Lunino leto, ki ima 12 Luninih mesecev (čas med dvema zaporednima istima menama Lune). Meseci so različno dolgi: 29 in 30 dni; povprečno 29,5 dni. Leto ima tako približno 354 dni in pol, zato se kažejo razlike med tem koledarjem in koledarji, ki so osnovani na gibanju Sonca.
Po mohamedanskem koledarju se novo leto začne 11 dni pred začetkom leta po solarnem koledarju. Tak koledar pa ni v skladu z naravnimi pojavi, koledarski datumi se z njihovimi nastopi ne ujemajo. Začetki astronomskih letnih časov se tako vsako leto začnejo kasneje in se tudi zvrstijo skozi vse koledarske mesece.
Pri lunisolarnih koledarjih se za računanje časa upošteva gibanje Lune okoli Zemlje in Zemlje okoli Sonca. Računanje časa je pri teh gibanjih precej zapleteno, vendar se koledar kljub temu da uskladiti z Luninimi menami in potekom letnih časov. Lunisolarni koledar so imeli Kitajci in Japonci, tak je tudi današnji židovski.
Koledarje, ki ne upoštevajo gibanja Lune, temveč le navidezno gibanje Sonca, imenujemo solarni koledarji. Tak koledar so imeli že stari Egipčani.
Njihovo koledarsko leto je imelo 12 mesecev s 30 dnevi in še 5 dodatnih dni, vsega skupaj 365 dni. Solarni koledar so imeli tudi Maji. Tudi ti koledarji se ne skladajo povsem z naravnim (tropskim) letom, leto je krajše 6 ur.
Astronomski letni časi so se zato začeli vsako leto 6 ur kasneje, kar je v štirih letih naneslo že en dan. Da bi to razliko odpravili, so vsako četrto leto dodali en dan – prestopno leto.
Julijanski koledar
Naš sodobni koledar izhaja iz prenovljenega koledarja Rimljanov. Pred Julijem Cezarjem so Rimljani uporabljali neprikladen lunarni koledar. Njegova osnova je bilo lunarno leto s 354 dnevi ter prvotno 10 in kasneje 12 lunarnimi meseci.
Ker lunarni koledar ni v skladu z naravnimi pojavi, so se začetki letnih časov premikali skozi vse leto. Kljub različnim popravkom je prišlo do takšnega neskladja, da je rimski praznik žetve prešel v zimo. Pojavljale so se tudi težave z določevanjem praznovanja Velike noči.
Julij Cezar je zato leta 46 pr. n. št. reformiral dotedanji koledar. Uvedli so Sončevo leto s 365,25 dnevi, po predlogu aleksandrijskega astronoma Sosigena. Po tem novem koledarju je bilo po treh letih s 365 dnevi prestopno leto s 366 dnevi, da bi odpravili razliko med koledarskim in naravnim (tropskim) letom.
Dodatni dan so v prestopnem letu pripisali tedaj zadnjemu mesecu v letu, februarju. Koledar se po Cezarju imenuje julijanski koledar. Po njem je prestopno vsako leto, ki je deljivo s štiri brez ostanka (1876, 1992, 2024 …).
Po julijanskem koledarju ima leto 365 dni in 6 ur in je tako za dobrih 11 minut daljše od naravnega leta. Razlika, ko je že bilo omenjeno, na prvi pogled ni velika, v 128 letih se nabere za en dan, vendar je ta do druge polovice 16. stoletja narasla že na 10 dni – tolikšna je bila tudi razlika med dejanskim in koledarskim spomladanskim enakonočjem.
21. marca je bil tako dan že precej daljši od noči. Vzroka sta bila v predolgem letu julijanskega koledarja in prevelikem številu prestopnih let.
Gregorijanski koledar
Da bi odpravil razliko, je papež Gregor XIII. po nasvetu italijanskega astronoma Luigija Lilija izvedel reformo koledarja. Reformo je razglasil leta 1582, zato se po njem imenuje gregorijanski koledar.
Odvečne dneve, ki so se nakopičili zaradi napake julijanskega koledarja, so nadomestili s preskokom dni ob uvedbi koledarja. Po 4. oktobru 1582 je namesto 5. oktobra nastopil 15. oktober (manjkajočih dni ne boste našli v zgodovinskih učbenikih). S tem je bila odpravljena razlika 10 dni in tako se je začetek letnih časov ponovno ujemal s koledarskimi datumi.
Po julijanskem koledarju so prestopna vsa leta, deljiva s 4 brez ostanka, tudi leta stoletij. Da v bodoče ne bi prihajalo do omenjenih razlik, so po gregorijanskem koledarju leta stoletij prestopna le, če so deljiva s 400.
Tako sta leti 1600 in 2000 bili prestopni, prestopno bo tudi leto 2400. Nasprotno pa leti 1800 in 1900 nista bili prestopni. Tudi gregorijanski koledar se ne sklada povsem natančno z naravnim letom, vendar bo ta časovna razlika nanesla en dan šele po 3320 letih od uvedbe.
Gregorijanski, tudi krščanski ali zahodni koledar, so postopoma sprejeli vsi kulturni narodi. V naših krajih (tedanjem Avstrijskem cesarstvu) je bil sprejet leta 1584. V Rusiji, Turčiji, Egiptu in na Kitajskem so ga sprejeli v 20. stoletju. Med glavnimi razlogi za prehod so bili ekonomski, saj je poenotenje datumov olajšalo trgovanje.
Danes je gregorijanski koledar splošno priznan in uradni koledar v večini držav po svetu. Razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem danes znaša že 13 dni, zato pravoslavni prazniki praviloma nastopijo 13 dni kasneje kot ustrezni prazniki v Rimskokatoliški Cerkvi.
Pravoslavni verniki božič tako praznujejo 7. januarja. Kljub temu, da novo leto nastopi 14. januarja, v sodobnem času marsikje tudi 1. januarja praznujejo »civilno« novo leto.
Nekatere pravoslavne cerkve so skozi zgodovino sprejele Milankovićev koledar, ki se ujema z gregorijanskim oz. je dolgoročno še natančnejši. Med njimi so grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše cerkve. Koledar se imenuje po srbskem znanstveniku Milutinu Milankoviću, ki je predlagal reformo julijanskega koledarja.