Misija Rosetta in kometi

Napisal Bostjan Kop v Astronomija Brez komentarja

Včeraj smo bili priča izjemnemu dosežku Evropske vesoljske agencije (ESA), ki jim je po dolgoletnih prizadevanjih uspelo postaviti nov mejnik v raziskovanju vesolja. Robotski laboratorij Philae, ki so ga v vesolje poslali s pomočjo vesoljske sonde Rosetta v okviru istoimenske misije, je po desetletnem zasledovanju po Sončevem sistemu in približno šestih milijardah prepotovanih kilometrov uspešno pristal na kometu Čurjumov-Gerasimenko.

Gre za prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva, mnogi znanstveniki ta podvig primerjajo s pristankom človeka na Luni leta 1969. Od uspešne misije si znanstveniki obetajo številne odgovore, tudi o tem, ali je Zemlja nastala tako, da so jo pred več milijardami let prav kometi obdarili z vodo in kompleksnimi ogljikovimi molekulami, kar je bil pogoj za nastanek življenja v nam znani obliki. Kadar koli je govora o vesolju, govorimo seveda o izjemno široki temi, zato se bom v tem prispevku osredotočil na komete s poudarkom na trenutno najslavnejšem članu družine.

philae

Simulacija pristanka sonde Philae na kometu. Ime misije izhaja iz vulkanskega kamna, najdenega leta 1799 v egipčanskem mestu Rosetta. Njegovo odkritje je pripomoglo k razvozlanju egipčanskih hieroglifov. Philae je poimenovan po otoku na reki Nil, kjer so našli kamen. Vir: ESA

Več …

Poplave v Sloveniji

Napisal Bostjan Kop v Naravne nesreče Brez komentarja

Žal v zadnjih letih v Sloveniji (pre)pogosto doživljamo dogodke, kot smo ga prejšnji teden. Poplave so poleg potresov najhujše naravne ujme v Sloveniji, ki povzročajo ogromno gmotno škodo in včasih jemljejo tudi človeška življenja. V tem prispevku bom poskušal razložiti vzroke, ki so privedli do nedavnih poplav, ki so najbolj prizadele Tolminsko, Poljansko dolino in jugozahodni del Ljubljane.

poplave_ljubljana

Poplavljen jugozahodni del Ljubljane. Foto: Ergyn Žječi

Vzrok poplav

Temeljni razlog pojavljanja poplav je naravnogeografski, in sicer neenakomerna prostorska in časovna razporeditev padavin, ki ga stopnjujejo druge naravne danosti, kot so velike strmine in slabo prepustna kamninska podlaga, ki vodijo do površinskega odtekanja. Kot je povedal Janez Polajnar iz ARSO, je bila količina padavin, ki je padla na porečje* Gradaščice in na območje Ljubljane, tretja največja od uvedbe meritev, večja je bila le leta 1926 in leta 2010. V Ljubljani je samo v osmih urah padlo 137 litrov dežja na kvadratni meter**, povprečno jih toliko pade v celotnem mesecu, na območju Polhovega Gradca več kot 200. To je vzrok za tako silovit hudourniški odtok.

V Ljubljani je ponekod količina padavin v nekajurnem obdobju močno presegla izračunano vrednost za 100-letno povratno dobo. To pomeni, da se takšna količina padavin v nalivu z izbranim trajanjem pojavi v povprečju enkrat vsakih 100 let. Pomembno je poudariti besedo »povprečno«, saj se dogodki ne pojavljajo vsakih 100 let v kronološkem smislu, ampak pričakujemo, da se bo dogodek pojavil 10-krat v 1000 letih, ali v povprečju vsakih 100 let.

poplave_slo_2014

Območje z vodotoki, ki so najbolj poplavljali.

Več …

Indijansko poletje

Napisal Bostjan Kop v Vreme in podnebje Komentarji: 4

V zadnjih dneh se vreme v dobršnem delu Slovenije zelo očitno kesa. Jasni in topli dnevi s temperaturami tudi nad 25 stopinj, ki prej kot na jesenske spominjajo na pozno pomladne, so več kot dobrodošel obliž na rane po klavrnem poletju. Ljudje se po navadi ne sprašujemo po razlogih, ko se nam godi dobro, pač pa to sprejmemo odprtih rok. Povsem drugače je ob manj prijetnih dogodkih oz. v tem primeru slabšem vremenu, ko želimo na dlani vse razloge, obenem pa oživijo marsikatere teorije zarote. Vseeno si poglejmo vzrok teh sončnih oktobrskih dni, saj bodo kmalu že minuli.

indijansko_poletje

Obarvanost narave v rdeče in rumene odtenke lahko asociirala tako na ženska oblačila kot tudi na pisana oblačila in poslikave teles ameriških staroselcev.

Več …

Leto brez poletja?

Napisal Bostjan Kop v Vreme in podnebje Brez komentarja

Erupcija vulkana Tambora v Indoneziji aprila 1815 je naslednje leto povzročila močne klimatske spremembe, zato je leto 1816 imenovano tudi leto brez poletja. Vulkan je v zrak izbruhal ogromne količine pepela, ki so se več kot leto dni zadržale v zgornjih plasteh atmosfere in tako preprečile sončnim žarkom dostop do zemeljske površine. Ker se ozračje segreva s toploto, ki jo oddaja površje, so bile temperature tega leta krepko nižje od povprečja. Podobno izkušnjo, le v veliko blažji obliki in brez opaznega vpliva na temperature prihodnje leto, smo v Evropi doživeli leta 2010, ko je islandski vulkan Ejyafjallajökull za več tednov ohromil letalski promet.

Ko se ozremo na minulo poletje, bi se verjetno marsikdo vprašal, ali je lansko leto spregledal podoben izbruh. Čeprav so mnogi strokovnjaki napovedovali novo vroče poletje, je bila verzija 2014 v naših krajih vse prej kot to. Po vzoru Eskimov, ki imajo po nekaterih teorijah več kot petdeset izrazov za različne tipe snega, bi jih v naše terminološke slovarje lahko dodali nekaj več za dež. Lahko bi dejali, da se je preroška napoved MZ Hektorja, ki je nekaj podobnega že pred leti napovedal v pesmi z naslovom Poletja ne bo, uresničila.

dez

Običajen letošnji poletni dan. Foto: Mavric Pivk/Delo

Več …

Montenegro, vidimo se!

Napisal Bostjan Kop v Potopis Komentarji: 2

Avgusta 2014 je bila Črna Gora dvotedenska raziskovalna destinacija devetih geografov z ljubljanske Filozofske fakultete. Kaj, kje in zakaj smo to počeli, si preberite v potopisu.

1. Jeste li se umorili?

[googlemaps https://mapsengine.google.com/map/embed?mid=z23_2gECpzHo.kLmxd6gqe8ZA&w=480&h=360]
Vse skupaj se začne v petek zjutraj z manjšim šokom, ko Matej odpre zadnja vrata kombija. Prtljažnik je, potem ko naložim še svojo »kramo«, poln skoraj do polovice, a čaka še na opremo sedmih ljudi. Na prvi pogled misija nemogoče, a nekako uspemo spraviti vse stvari v naše prevozno sredstvo. Pred odhodom še velikodušno odstopim svoj sedež za voznikom Janu.

Sledi celodnevna vožnja do Mojkovca oz. kampa v bližnji Dobrilovini, kjer iz prve roke dobimo potrditev Matejeve trditve, da Črnogorci ne pozdravljajo v klasičnem stilu »Dober dan, kako ste?«. Rade, vodja kampa, nas sprejme, kot se je na koncu izkazalo, z ničkolikokrat slišanim vprašanjem – »Jeste li se umorili?«. Naš odgovor je iskren: »Ma naravno, kako da ne!«. Ravno zato sledi zbor pred recepcijo kampa, kjer morebitne bakterije pokončamo z lokalnim antibiotikom. Iskreno, pokončali bi jih tudi, če se ne bi utrudili. Med pogovorom izvemo, da Klemen, naš član odprave, alkohol sprejema kot onesnaževalo, zato se svojega kozarčka vzdrži.

2. Začetek dela … polako!

[googlemaps https://mapsengine.google.com/map/embed?mid=z23_2gECpzHo.kJHCTPzuYQDA&w=480&h=360]
Terensko delo na Sinjajevini, visoki kraški planoti. Ker Matej pri postavljanju prve merilne postaje potrebuje pomoč dveh krepkih fantov, roki velikodušno dvigneva z Janom. Na pot se odpravimo skupaj z Dejanom, županom občine Mojkovac, ki si med dopustom utrga čas za nas. Geograf, kakopak. Dejan zaradi obveznosti prispe s terencem pol ure kasneje, kot dogovorjeno, zato nam čas krajša Rade. Oziroma njegov produkt, bolje rečeno. S tem na žalost tudi izgubimo 2 uri pešačenja na dogovorjeno mesto, ki ju je moralo opraviti ostalih 6 članov odprave, saj je opreme preveč za ročno tovorjenje. Vse za znanost!

Merilna postaja je postavljena v slabi uri. Njena naloga je dvoletno merjenje dnevnih temperatur v postavljenem mrazišču. Mrazišča se pojavljajo v konkavnih reliefnih oblikah na območju kraških kamnin, saj se v vrtačah, udornicah in na kraških poljih lahko zadržuje jezero hladnega zraka. V odvisnosti od oblike, globine in poraščenosti mrazišč so zanje značilni različni temperaturni režimi. Temperatura v njih je lahko tako za nekaj stopinj nižja od neposredne okolice.

Sledi spust do našega kampa, slovo od Radeta in odhod proti Žabljaku. Pot poteka ob kanjonu reke Tare, kjer si ogledamo še Crna Poda – pragozd črnih borov (Pinus nigra), katerih povprečna starost znaša 400 let in v višino dosežejo do 45 m. Žabljak je s 1450 m nadmorske višine najvišje naselje nekdanje Jugoslavije. Nahaja se v največjem črnogorskem narodnem parku, Dumitorju, in je izhodišče za vzpone na bližnje vrhove. Nastanimo se v bližnjem kampu (Ivan Do), ki je na račun manjka (tople) vode in splošnega stanja soglasno izglasovan kot najslabši kamp, v katerem smo kadar koli bivali.

Več …